V slini pijavke se nahaja vsaj 120 različnih snovi. Veliko je še neraziskanih, dokazano pa je, da skupek lastnosti izločka iz pijavkinih žlez deluje sinergijsko in zdravilno. Vse od Hipokrata dalje se je verjelo, da je nepomembnejša pri zdravljenju krvavitev. Leta 1903/04 je J. B. Haycraft odkril in izoliral sredstvo proti strjevanju krvi, ki se nahaja v pijavkini slini in ga poimenoval hirudin. Danes vemo, da je krvavitev pri terapiji sekundarnega pomena, najpomembnejši dejavnik v terapiji je prav slina s svojimi aktivnimi sestavinami.
Hirudin: Je najbolj znana substanca v slini pijavke. Sestavljena je iz 65 molekul aminokislin. Preprečuje strjevanje krvi s selektivno vezavo na trombocite. Ob vezavi hirudina s trombociti nastane pasivna spojina. Kadar pa se trombociti vežejo z drugimi snovmi v krvi, tvorijo trdne polimere, kar lahko zamaši žile in povzroči zastoj cirkulacije. Trombociti so izjemno pomembni v procesu homeostaze, saj krpajo krvne žile, ko se le-te poškodujejo in seveda izjemno nevarni, kadar se večji polimeri znajdejo v krvi, saj lahko povzročijo hipoksijo, apoksijo ali infarkt.
Calin: Preprečuje strjevanje krvi z blokiranjem povezovanja kolagena po von Willebrandovem faktorju. To povzroči, da se rana ne zaceli več ur (trajanje krvavitve je odvisno od vrste terapije, mesta aplikacije in posameznika), kar omogoča podaljšano krvavitev in odvajanje toksinov skozi limfno tekočino iz telesa.
Destabilase: Povzroča hitro topljenje krvnih strdkov, kar pomaga pri obnovitvi krvnega obtoka.
Bdellins: Ima protivnetne učinke in zmanjšuje zatekanje tkiva.
Hyaluronidase: Povečuje viskoznost in ima antibiotične učinke. Njegov razpršilni faktor omogoča ostalim snovem iz pijavkine sline, da dosežejo globlja tkiva.
Egklins: Skupina proteinov, ki delujejo protivnetno.
Histaminu podobne snovi: Širijo žile in omogočajo boljšo pretočnost krvi v delu ugriza.
